Na vinski olimpijadi v Gornji Radgoni 531 vzorcev iz šestih držav

Na Pomurskem sejmišču, sta predsednik uprave družbe Pomurski sejem Janez Erjavec in projektni vodja za ocenjevanje vin Andrej Slogovič, v družbi direktorice izvršne družbe Mateje Jaklič in bivših slovenskih vinskih kraljic, Tjaše Kos in Sandre Vučko, predstavila rezultate 43. strokovnega ocenjevanja „Vino Slovenija Gornja Radgona 2017“.

FB_IMG_1501232538763

Na letošnji slovenski vinski olimpijadi se je pomerilo 531 vzorcev iz šestih držav, ki jih je v presojo neodvisnim ocenjevalcem zaupalo 170 vinarjev. Vinar leta bo razglašen na dan vinogradnikov in vinarjev v okviru 55. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma „Agra 2017“, ki bo konec avgusta v Gornji Radgoni. Ocenjevanje, ki ima najdaljšo tradicijo med ocenjevanji kakovosti pod okriljem sejma Agra, ima tudi sloves najpomembnejšega preverjanja kakovosti v konkurenci slovenskih vin in v kakovostni mednarodni konkurenci.


Na rednem delu ocenjevanja Vino Slovenija Gornja Radgona je sodelovalo 160 vinarjev iz šestih držav (Avstrija, Hrvaška, Makedonija, Slovaška, Slovenija, Srbija) s 495 vzorci. Na ocenjevanju vin iz ekološko pridelanega grozdja je dodatno sodelovalo 10 proizvajalcev s 36 vzorci iz Avstrije in Slovenije.

FB_IMG_1501232533577

Vina so ocenile štiri komisije priznanih enologov, ki so jim predsedovali: dr. Mojmir Wondra, dr. Friderik Vodopivec, mag. Anton Vodovnik in Iztok Klenar. Ob njih so ocenjevali: Ingrid Mahnič, Dušan Brejc, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik, Sašo Topolšek, Darinko Ribolica, mag. Darja Zemljič, mag. Janez Valdhuber, dr. Klemen Lisjak,Danilo Steyer, Ivana Rendulić Jelušić, Alojz Filipič, Marko Benčina, Marjan Čižmešija, Klavdija Topolovec Špur, Mitja Herga, Majda Brdnik, Anton Pezdirc, Boštjan Zidar In Martin Palz. Tajnik ocenjevanja je bil Ernest Novak.


Skupno je največ priznanj prejela prleška vinska družba Puklavec Family Wines, komisija pa je na koncu izbrala 10 šampionov in sedem prvakov vinsko turističnih cest. Šampioni so postali: za suho nearomatično belo vino: Rebula Bagueri Superiror 2013, Vinorodni okoliš Goriška Brda, Pridelovalec: Vinska klet Goriška Brda z.o.o.; za aromatično suho vino: Sauvignon 2016, Vinorodni okoliš Štajerska Slovenija, Pridelovalec: Steyer vina, Plitvica; za polsladko nearomatično belo vino: Malvazija pozna trgatev 2011, Vinorodni okoliš Slovenska Istra, Pridelovalec: Vinakoper d.o.o., Koper; za polsladko aromatično belo vino: Traminec 2016, Vinorodni okoliš Bizeljsko – Sremiški, Pridelovalec: Sadjarsko-vinogradniška kmetija Bostele, Zdole; za sladko belo vino: Laški Rizling SJI 2011, Vinorodni okoliš Dolenjska, Pridelovalec: Zajc, Novo mesto; za vino teran PTP: Izbrani teran elite 2016, Vinorodni okoliš Kras, Pridelovalec: Vinakras z.o.o., Sežana; za suho rdeče vino mlajše od treh let: Cabernet sauvignon 2015, Hrvaška, Pridelovalec: Ivica Rozijan, Bregana; za suho rdeče vino starejše od treh let: Capris merlot 2012, Vinorodni okoliš Slovenska Istra, Pridelovalec: Vinakoper d.o.o., Koper; za peneče vino: Zlata radgonska penina 2007, Vinorodni okoliš Štajerska Slovenija, Pridelovalec: Radgonske gorice d.d., Gornja Radgona; za BIO vina: Dorner WEISS 2015, Avstrija, Pridelovalec: Bio Weingut Dorner, Mureck. Prvaki vinsko turističnih cest pa so: VTC 1, Briška vinska turistična cesta-Rebula Bagueri Superiror, 2013, Vinska klet Goriška Brda z.o.o.; VTC 2, vipavska vinska turistična cesta-Chardonnay, 2016, Branko Furlan; VTC11, Haloška vinska turistična cesta-Chardonnay, 2015, Robert Pungračič; VTC15, Jeruzalemska vinska turistična cesta-Ljutomerčan Renski rizling, 2016, Puklavec Family Wines; VTC16, Radgonsko Kapelska vinska turistična cesta-Zlata radgonska penina, 2007, Radgonske gorice Gornja Radgona d.d.; VTC3, kraška vinska turistična cesta – Sara, rdeča zvrst, 2009, Vinska klet Boris in Alen Lisjak; VTC4, Istrska vinska turistična cesta – Cabernet sauvignon Capo D’Istria, 2011, Vinakoper d.o.o.

FB_IMG_1501232536064

„Kljub temu, da je bil vinski letnik 2016 nekoliko težaven, saj so ga predvsem v smislu manjše količine pridelka pestile slabe vremenske razmere, so vinogradniki in vinarji vzgojili vrhunska vina. Veseli me tudi dejstvo, da je večina vin letnika 2016 suhih, ekstraktno bogatih in ima značilno sortno aromo. Kot opažamo, zadnja leta izgubljajo na pomenu vina s preostankom sladkorja, ki jih je iz leta v leto manj. Seveda pa pri tem ne mislim na visoke predikate, kot so pozna trgatev, izbor, jagodni izbor, suhi jagodni izbor in ledeno vino, ki so poglavje zase. Spoznali smo tudi zelo lepo serijo penin, s katero so peničarji znova dokazali, da sodijo v sam vrh ne le germanske, temveč tudi romanske šole. Zorjene so dve, tri leta, bogate v okusu in aromi, odlikujejo jih zlati odtenki barv, tako, da so bili ocenjevalci navdušeni. Razveseljivo je tudi dejstvo, da smo bili priča zelo malo napakam, kar pomeni, da vinarji vedo, kaj poslati na to pomembno tekmo v Gornjo Radgono. Mogoče bi bilo potrebno biti nekoliko bolj pozoren le pri zamaških, saj je bilo nekaj vin s plesnivimi, kar opozarja na potrebo po večji pozornosti pri kakovosti plute“, je dejal predsednik ocenjevalnih komisij, dr. Mojmir Wondra..


Komisijo so navdušila tudi rdeča vina, predvsem tista starejših letnikov, ki izražajo vso svojo plemenitost in dozorelost. „Žal pa mi je, da pridelovalci cvička še ne sodelujejo v taki meri, kot bi bilo potrebno, da bi tudi cviček dobil svojega šampiona na tem našem najpomembnejšem ocenjevanju, saj jim je nekaj vzorcev zmanjkalo do števila 25, ki po pravilniku omogoča podelitev šampionskega naziva pri vinih PTP. Žal velja enako tudi za modre frankinje. Pri pridelavi bio vin so bili v prednosti avstrijski proizvajalci, ki imajo globoko razumevanje filozofije bio vin, po kateri se večina dela opravi v vinogradu ter s pravimi, pravočasnimi ukrepi in uporabo dovoljenih sredstev v kleti“, je še dejal doc. dr. Mojmir Wondra.


FOTOGALERIJA: