Odslej študentsko delo dražje za delodajalce, obstajajo tudi pasti

Od 1. julija 2017 dalje bodo delodajalci morali študentu/dijaku za uro dela plačati najmanj 4,61 EUR bruto (prej 4,53 EUR bruto).
FOTO: splet

FOTO: splet

V skladu z odredbo MDDSZ (objavljena v Uradnem listu RS, št. 27/2017) se je zvišala minimalna urna postavka za študentsko/dijaško delo iz 4,53 EUR bruto na 4,61 EUR bruto. Nova urna postavka velja in se obračunava za delo študentov in dijakov, opravljeno po 1. juliju 2017.


Delodajalci pazite se študentskega dela!

O prekarnih delavcih se zadnje čase zelo veliko govori. S tem mislimo predvsem ljudi, ki delajo pri delodajalcih (svojih naročnikih) preko avtorske pogodbe, podjemne pogodbe, pogodbe o poslovnem sodelovanju (s.p.) ipd. Verjetno nam je vsem jasno, da če gre v takšnih primerih v resnici za delo, na podlagi katerega bi moral biti delavec redno zaposlen, da gre za t. i. prikrito delovno razmerje, kar je protizakonito. V primeru ugotovitve kršitve s strani delovnega inšpektrja lahko delodajalca zadane visoka globa.

Na to temo je bilo tudi kar nekaj odmevnih primerov, verjetno se spomnite novinarjev na RTVju, pri katerih je sodišče kot za stavo razsojalo, da bi vsi morali biti zaposleni, saj delajo kot drugo delavci in ni dopustno, da delo opravljajo prelo avtorskih, podjemnih pogodb ali preko s.p.. Se spomnite stevardes, ki so tožile Adrio, ker so delale kot študentke? Vse so tožbe dobile.

Pri študentskem delu je zgodba popolnoma enaka. Opozarjam, da je študentsko delo za delodajalce zelo nevarno. Zaposlujete študenta preko napotnice, ki opravlja dela natakarja? Imate sicer zaposlenih več natakarjev, ampak ta študent pri vas pomaga nekajkrat na teden, med počitnicami po 8 ur na dan, ga nadzorujete, ga pri delu usmerjate, se z njim dogovarjate, kdaj bo delal, mu izročite urnik dela, vam je dolžan povedati, če se zgodi višja sila in ga na delo ne bo (je zbolel), ga za delo plačate idp.?

Ali si predstavljate, da bi študenta najeli, potem pa vas ne zanima več kdaj bo prišel pomagat, ali bo sploh prišel, če ga ne bo, ne potrebuje niti sporočiti, sam si bo izbiral kdaj, kaj in kako bo delal, kontrolirali ga ne boste, ga boste pa plačali. To, drugo, država od delodajalcev očitno pričakuje.

denar evro euro money kovanci bankovci banka

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) pravi, da če obstojijo elementi delovnega razmerja, mora delodajalec delavca zaposliti in ta ne sme opravljali dela na drugih pravnih podlagah, kamor uvrščamo tudi študentsko delo. Elementi delovnega razmerja pa obstajaja, kadar naš študent natakar: delo opravlja osebno, se je prostovoljno vključil v naš delovni proces (seveda, iskal je delo), bo za delo plačan, bo delal po vaši navodilih, bo delal pod vašim nadzorom in delal bo nepretrgoma. V kolikor študent izpolnjuje vse te elemente, ki pomenijo delovno razmerje, ga morate zaposliti in ne sme pri vas opravljati dela na podlagi študentske napotnice!

Ali veste, da vas študent lahko za 5 let nazaj toži na delovnem sodišču in zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja, pa čeprav je pri vas delo opravljal kot študent. Vse kar ste mu za študentsko delo že plačali, se bo štelo za neto izplačilo, odvesti pa boste morali še prispevke, plačati regrese, odškodnino za neizkoriščen letni dopust, povračilo prevoza na delo, malice in ostalo. Kar je pa še najhuje, glede na pregled sodne prakse, je vsak študent, ki je delodajalca tožil, tožbo dobil!

Večina delodajalcev je prepričanih, da če zaposlujejo študenta, ga le-ta kasneje ne more tožit na ugotovitev obstoja delovnega razmerja, saj je vendar bil študent. Žal je to daleč od resnice. Pri presojanju, ali gre v resnici za študentsko delo ali bi moral biti ta študent zaposlen, je najpomembnejše vprašanje nepretrganega dela, saj vsi drugi elementi, ki sem jih zgoraj navedla, glede na naravo študentskega dela obstajajo (seveda boste študenta nadzorovali, mu dajali navodila, ga plačali, študent bo delo opravjal osebno, …).

Kaj pa je nepretrgoma, delo vsak dan 8 ur, delo po 4 ure vsak drug dan, delo dvakrat na teden, delo samo med počitnicami? Pojem nikjer ni definiran, sodišče se do njega opredeljuje in ga napoljuje od primera do primera, sodišče pa se zelo hitro postavi na stališče, da je šlo za nepretrgano delo.


Edina kategorija državljanov, ki lahko opravljajo delo kot drugi zaposleni na sistemiziranih delovnih mestih nepretrgoma, vendar največ 60 ur na mesec in lahko zaslužijo največ 6.000 evrov na leto, so upokojenci.