VIDEO: Hud padec slovenskega kolesarskega šampiona v Planici, ki mu je spremenil tok dogodkov

Ko nekdo pade na skakalnicah, vsem zastane dih. Še huje je, ko jih kdo skupi na večjih letalnicah. Primož Roglič je eden izmed tistih, ki je občutil trdoto tal na Letalnici bratov Gorišek. Čeprav pravi, da padec izpred desetih let morda ni botroval temu, da je zajadral v kolesarske vode, kjer zdaj navdušuje, je nekako videti, da je bil takrat začetek skakalnega konca. Po njem se namreč ni več znašel tako kot prej, ko je znal stopiti tudi na najvišjo stopničko odra za zmagovalce.
Brez naslova

FOTO: Youtube

Pred desetletjem smo s prstom kazali na Primoža Rogliča in ga uvrščali med nadarjene smučarske skakalce. Pri 16 letih je prvič uperil soj luč nase, potem ko je v Planici zmagal na tekmi celinskega pokala.


Enak podvig mu je uspel čez leto dni v ZDA. Kmalu po vrnitvi se je podal na mladinsko svetovno prvenstvo v sosednji Trbiž in posamičnemu petemu mestu dodal ekipno zlato medaljo (nastopal je skupaj z Jurijem Tepešem, Robertom Hrgoto in Mitjo Mežnarjem). Leto dni pred tem je bil srebrn na moštevni tekmi pred domačimi navijači v Kranju, na posamičmi tekmi pa med drugim premagal tudi velikega Severina Freunda.

Nato se je zgodila Planica in 22. marec. Na Letalnici bratov Gorišek smo lahko takoj po odskoku z mize videli, da se polet ne bo končal dobro. Primož je nekoliko preveč tvegal, šel v ekstremen položaj in začel izgubljati nadzor nad smučmi. Nato je vsem zastal dih.

Z višine je močno padel na hrbtišče velikanke, se drsal in obležal v izteku. Deset minut je bil nezavesten. Odpeljali so ga s sanmi, zdravniško osebje pa je ugotovilo zlom nosu in pretres možganov.

Roglič je bil takrat star šele 18 let. Plačal je davek neizkušenosti. Čeprav je bil še rosno mlad, je zanj kot za druge vrstnike prišel čas, da stopi na letalnice. Pri skokih namreč velja nepisano pravilo, da mladeniči preizkusijo letalnico, ko postanejo polnoletni.


Čeprav Roglič ni več skakalec, se je letos še enkrat spomnil dogodka iz Planice: “Pred desetimi leti sem hudo padel v naši Planici, ki je bila takrat največja smučarska letalnica na svetu. Manj kot mesec dni pred nesrečo smo postali mladinski ekipni svetovni prvaki. Prepričan sem bil, da je to moja pot v življenju. Danes ne bi rekel, da je ta padec odločil mojo kariero. Nato sem skakal vsaj še štiri leta. Vseskozi sem verjel, da nekako bo uspelo. Ko pogledam nazaj, sem hvaležen za izkušnje, ki sem jih pridobil kot smučarski skakalec in za to, da sem dobil ‘drugo’ priložnost kot kolesar. V novem in starem športu pa je nekaj enako; naučil sem se, da ne glede na to, kako trdo priletiš ob tla, se moraš vedno spraskati nazaj in nadaljevati.”

Roglič je sicer izpostavil, da padec morebiti ni odločujoče vplival na njegovo nadaljnjo skakalno pot, a se je po bližnjem srečanju z letalnico vse obrnilo v drugo smer. Če je bil še tisto sezono osmi skakalec celinskega pokala in se je pričakoval njegov preskok v svetovni pokal, je rezultatska krivulja drastično padla. Od nekdaj nadarjen skakalec je začel tavati v povprečju, imel težave s koleni, dokler ni leta 2012 skakalne smuči tudi ob izgubi motivacije postavil za vedno v kot in se podal v neznani svet kolesarstva.


siol.net

VIDEO: