POMAGAJMO: Za možganski tumor majhne Mie rešitev le v Nemčiji!

Žalostna zgodba iz Ščavniške doline, kjer kar pet družinskih članov boleha za karcinomom; Za štiriletnico je rešitev le v neki nemški bolnišnici, a denarja ni…
FOTO: Osebni arhiv

FOTO: Osebni arhiv

Ko se iz dežele treh src v Radencih zapelješ čez Kapelske vinorodne hribčke proti Pomurski avtocesti v Grabonošu, nemudoma pod hribom, kjer se začenja Ščavniška dolina, naletiš na lepo vasico Okoslavci, kjer med kakšnimi 250 prebivalci, na naslovu Okoslavci 80 živi tudi družina Adanič, ki se ji je v le nekaj zadnjih letih življenje preprosto obrnilo na glavo. Gre gotovo za eno najbolj žalostnih družin na sončni strani Alp, saj niti zdravniki ne poznajo primera v Sloveniji, da bi v isti družini, za enako boleznijo, eno najhujših sploh, bolehalo kar pet družinskih članov. Žal pa lahko zboli še kdo, saj so strokovnjaki že ugotovili, da gre pri družini Adanič, namesto sporadičnih, za genske dejavnike za pojave te hude bolezni. Odkrili so namreč gen po katerem sta hčerki Nataša in Suzana ter vnukica Mia, karcinom podedovale od mame oz. babice Štefanije. Ob tem nihče ne more trditi, da ne bo zbolel še kakšen družinski član, kar se že sedaj napoveduje.


Travma družine Adanič, ki ji ni videti konca se je začela leta 2008, ko so pri mami, danes 53-letni Štefaniji odkrili raka dojk, kar so najprej zdravili s kemoterapijami in obsevanji. Vse skupaj se je ponovilo tri leta pozneje (2011) in spet kemoterapije in obsevanja, a se zadeva ni dala urediti in so ji lani obe dojki morali odstraniti. Nič nenavadnega bi rekli, saj je omenjenega raka v razvitem svetu vedno več in ozdravitve so več kot pogoste. Žal pa pri Adaničevih temu ni bilo tako, kajti leta 2015 je z enakim rakom zbolela še hčerka, danes 32-letna Nataša in tudi njej so morali odstraniti obe dojki, in tudi bezgavki. Le nekaj mesecev pozneje, oktobra 2015, je zbolela tudi druga hčerka, danes 30-letna Suzana, ki je poleg raka na obeh dojkah imela tudi pljučnega raka, katerega so najprej zdravili, nato pa so odstranili dojki ter desno bezgavko. Še vedno se obe zdravita, sedaj z biološkimi in hormonskimi zdravili na UKC Maribor, a vse skupaj je pomenilo resen znak za preplah. Na Onkološkem inštitutu UKC Ljubljana, kjer so vse tri bile operirane, so opravili analize in testiranja ter ugotovili, da gre za genske dejavnike, ki v družini povzročajo karcinom.

FOTO: osebni arhiv

FOTO: osebni arhiv

Že pred dekleti je leta 2014 zbolel tudi Suzanin partner, 31-letni Denis Mauko, in sicer se je pojavil možganski tumor. Po nekajmesečnih kemoterapijah se je stanje sicer nekoliko umirilo, a se je stanje spet poslabšalo in sedaj so vsi trije na zdravljenju na UKC Ljubljana, mama Štefanija edina trenutno ne potrebuje kemoterapij, a še vedno hodi na kontrole na UKC Ljubljana. Žal pa to ni vse, kajti 6. januarja 2017 so po neverjetnih glavobolih odkrili možganski tumor tudi pri najmlajši članici družine, ki takrat še ni imela niti štiri leta. Pri mali Mii Mauko, rojeni 27.2.2013, gre za hitro napredujoči tumor, tako da je sedaj stanje že kritično. Pred dnevi, 6. junija je bila na UKC Ljubljana tudi operirana. Poleg nje sta na UKC Ljubljana že nekaj tednov tudi mama Suzana in oče Denis, ki se prav tako zdravi za možganski tumorjem. „Mnogi zdravniki so nam že povedali, da takšnega primera, kjer bi toliko družinskih članov zbolelo za rakom, v Sloveniji ni“, nam žalostno pove Štefanija Adanič, ki dodaja, da se vsi večinoma zdravijo na UKC Ljubljana, v Maribor, ki je bližje pa tisti, ki niso v bolnišnici, hodijo le na kemoterapije. Kljub tako kritični situaciji se Adaničevi ne želijo vdati usodi. Optimizem je viden na vsakem koraku in vsi upajo, da se bo stanje izboljšalo. Zlasti bi radi vsi pomagali majhni Mii. „Če bi jo lahko odpeljali v Nemčijo, kjer pravijo, da bi jo lahko operirali bi bilo upanje bistveno večje. Žal še nimamo nič otipljivega in čakamo na odgovor z nemške klinike“, še pove žalostna babica Štefanija.


A žal, huda bolezen ni edina težava Adaničevih, kajti tudi finančno stanje družine je zelo katastrofalno. Trenutno edino služi oče, 55-letni Jože, ki pa je tudi priložnostno zaposlen v cestnem podjetju. Mama Štefanija ne prejema ničesar, ker nikoli ni bila zaposlena, socialna pomoč pa ji ne pripada, ker ima mož plačo, ob tem imajo majhno kmetijo, ki naj bi jim prinašala prihodek. Suzana je pred leti bila zaposlena v lenarškem TBP, a ji potem ko je bila noseča z Mijo, niso več podaljšali pogodbo. Nič Enako je Denis izgubil službo v Avstriji, ko so ugotovili, da boleha z hudo boleznijo. Suzana sicer trenutno še prejema zavarovalniško rento, a se bo to kmalu izteklo. Podobno kritično je tudi pri Nataši in njenemu Denisu, kjer prav tako imata dva otroka, ki živita nekaj sto metrov stran. Resda je Denis zaposlen, toda stroškov je dejansko veliko. Nataša je prav tako pred boleznijo delala preko javnih del v Domu starejših občanov Radenci, a je po poteku pogodbe spet ostala brez službe.

FOTO: osebni arhiv

FOTO: osebni arhiv

Ponosna družina, zlasti mamica Suzana, se nikoli ne bi obrnili po pomoč, če ta ne bi bila potrebna deklici, ki je praktično komaj zaživela. Za svojega angelčka bi mamica, očka, bratec in vsi drugi najbližji dali vse. Zato, dragi bralci, če imate možnost, pomagajmo majhni Mii, saj ji lahko s skupnimi močmi rešimo življenje. Tukaj je seveda vse skupaj vezano tudi na čas, kajti iz dneva v dan se lahko dekličino stanje še dodatno poslabša. V mlado borko, polno življenja iz katere odseva velik optimizem, se gotovo izplača vlagati in ji pomagati, da bo premagala svojega najhujšega tekmeca, ki ji seže po mlademu življenju!


Za malo Mio
FOTO: osebni arhiv

FOTO: osebni arhiv

Drage bralke in bralci, vse, ki želite pomagati Adaničevim iz Okoslavcev, vas prosimo, da denarno pomoč nakažete na transakcijski račun Sklada Ivana Krambergerja št. SI56 02922-0019831742, s pripisom za Mio, sklicna številka 7193. Odslej lahko pomagate tudi z SMS-donacijami. Pošljite SMS na 1919: z vpisano ključno besedo KRAMBERGER boste prispevali 1 evro, z vpisano ključno besedo KRAMBERGER5 pa 5 evrov.

FOTOGALERIJA: