Lovci ocenili, da je divjad lani povzročila za 340.000 evrov škode

Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije kmetje zbirajo podpise pod peticijo za zmanjšanje škod po divjadi in zvereh. Prepričani so, da povzročena škoda predstavlja breme, ki ga kmetovalci ne zmorejo več in da se mnogi že sprašujejo, ali se zaradi škod še splača kmetovati. Na drugi strani pa iz Lovske zveze Slovenije poudarjajo, da škoda po divjadi v loviščih, ki jih upravljajo lovske družine, ne narašča.

FOTO: Štajerski Tednik

FOTO: Štajerski Tednik

Pregledi škod po divjadi v vseh loviščih, ki jih upravljajo lovske družine, v Sloveniji v zadnjih letih ne kažejo trenda naraščanja, po visokih škodah v 2012 in 2013 je ta padla in je bila zadnji dve leti na podobni višini. Največ škod je v severovzhodnem delu (Goričko) in v jugozahodnem delu Slovenije (Goriška).

»Največ škode na kmetijskih površinah povzročijo divji prašiči, in to običajno precej preko 80 % vseh škod, sledi pa jim jelenjad z okoli 10 %. Druge vrste so manj problematične, zanimivo pa je, da je med pomembnejšimi povzročitelji škode tudi siva vrana, in sicer kot četrti najpomembnejši povzročitelj. O spremembah velikosti populacij nimamo natančnejših podatkov, razen pri divjih prašičih, kjer je populacija, tako kot povsod v Evropi, narastla,« so povedali na Lovski zvezi Slovenije.

Stanje populacije medvedov in volkov spremlja Zavod za gozdove Slovenije. Po njihovih podatkih je populacija medveda v rahlem porastu, populacija volkov pa stabilna.